Praznovala sva najino peto skupno obletnico zveze. Odkar je z nama Mia, so najini skupni trenutki krajši, kvalitetnejši in žal redkejši. Še vedno si vzameva čas zase, vendar ima sedaj vse nekako drugačen pomen. Ker sva želela biti na ta dan popolnoma sama, sva Mio pustila pri starih starših in se odpeljala proti naši lepi obali.
Sprehodila sva se po kolesarski poti, ki vodi od Izole do Kopra. Pojedla odlično kosilo v eni izmed restavracij in dan zaključila z ogledom filma. Preden sva odšla domov, pa se je G. Tako obotavljal, popolnoma drugačen kot ponavadi. Naenkrat sem obstala ob njegovem vprašanju. Besede, ki jih skoraj vsaka ženska želi slišati. »A bi se poročila z menoj?«.
Tako je bilo konec ene zgodbe in začetek druge.
Še šest mesecev
Pol leta pozneje, ko sem končno doumela, da se resnično nekaj dogaja, sem začela z izdelavo okraskov, vabil in ostalih potrebnih stvari. Poročna obleka je že čakala v omari, dnevi pa so se nestrpno bližali
Moram reči, da nisem bila ena tistih, ki komplicirajo in do potankosti preučijo vsak okrasek.
Vse dokler se na koledarju ni obrnil mesec april.
Približuje se tisti dan
Konec ene zgodbe in začetek druge, se zdi tako preprost. Bila sem brez skrbi, priprave so potekale kot morajo in jaz sem bila sproščena kot še nikoli. Komaj sem čakala tisti dan, da lahko končno rečem »DA« mojemu zaročencu.
Bili so le še trije tedni do poroke. Moja mirnost, se je naenkrat spreobrnila v neznosno živčnost, zaskrbljenost in neučakanost. Tako malo časa sem imela in toliko dela, da nisem bila sigurna, da mi bo uspelo. Priprave so potekale do zadnjega dneva, saj je naša poroka bila bolj podobna enemu »finemu« pikniku in smo za vse več ali manj skrbeli sami. Res sem bila srečna, da so nama ob strani stali prijatelji, ki so nama pomagali pri vsem. Tako je bilo vse veliko enostavnejše in zabavnejše.
Dan pred začetkom nove zgodbe
Dan pred poroko, sem bila tako živčna, prestrašena, zaskrbljena. Nisem si bila podobna. Do zgodnjih jutranjih ur, smo pripravljali prostor, stvari, hrano in ko je napočil čas za spanje, so moj spanec zamenjale misli.
Razmišljala sem o preteklih dneh. Bila sem tako vesela, da imava ob sebi takšne ljudi, ki jim lahko zaupava. Vesela sem bila, da se je vse odvilo kot se je moralo kljub temu da sem se vmes srečala z veliko težavami. Bila sem vesela in hkrati »živčna«, saj sem vedela, da bom naslednji dan postala GOSPA.
Konec ene in začetek druge zgodbe
Dan je minil kot bi mignil in vse »težave« so izgnile. Bilo je tako popolno. Točno tako kot sem si želela, točno tako kot sem vedela, da bo.
Ko je popustil ves pritisk, sem se sprostila in uživala v najinem dnevu. Bila sva samo midva, jaz in on, mož in žena.
Začela sva novo poglavje v življenju, čeprav je to spremenil samo podpis papirja. Še včeraj sva bila »fant in punca«, par, partnerja, danes pa sva postala mož in žena. Tako je bilo konec ene zgodbe in začetek druge. Ne vem kakšna bo ta »druga zgodba« ampak vsekakor bo polna ljubezni, veselja, žalosti, solz, dogodivščin, ovir, težav, presenečenj in še marsičesa. Točno takšna bo kot mora biti, saj je le najina.
Konec ene zgodbe in začetek druge, je vsekakor za vsakogar nekaj pomembnega, na kakršnemkoli področju. Pomembno je samo, da zaupamo vase.
Karin Bratuž
Sem Karin, mamica male punčke Mie, ki mi vsak dan naredi drugačen.
Sem strastna ljubiteljica knjig, hrane in lepih krajev. Blog Amika je moj rešitelj za moje misli in ideje, ki mi včasih prenapolnijo glavo.
