Porodniška – Ja, to pa bom izkoristila

Ko sem izvedela, da sem noseča, je to zame bil nek nepopisen občutek sreče, zmedenosti, strahu. Dokaj hitro pa je prišel tudi ta čas, ko je mala Mia prijokala na svet.

Obljubila sem si, da bom ta čas (porodniški dopust) maksimalno izkoristila tako zase kot tudi čimveč časa preživela s to malo štručko ter bila v krogu ljudi, ki mi veliko pomenijo.

Pa je bilo res tako? 

Mia je bila rojena januarja. Zunaj je bilo precej hladno. Kljub nizkim temperaturam, sem veliko vozičkala v domačem kraju in izkoristila vsak kanček sonca. 

Živim na vasi in do mesta potrebujem približno 20 minut z avtomobilom in vsak odhod od doma, je takrat predstavljal neko »majhno potovanje«.  

Voziček težak »300kg«, vsi pripomočki za hranjenje, dodatne oblekice, odejica, igrača, …in zunaj -3 stopinje, so bili takrat zame nekaj najbolj mučnega. 

Ali mi je česa žal?

Vse moje želje in mišljenja, so nekako potihnila. Iz meseca, v  mesec je Mia rasla in jaz sem dneve preživljala doma. Vsesti se v avtomobil in se odpeljati do mesta ali kamorkoli drugam, je bilo zame potrata časa in denarja. Nekajkrat sem se le odpravila ampak to s težkim srcem in povrh še hitela nazaj domov. 

Resnično mi je žal, da nisem porodniškega dopusta izkoristila tako kot sem ga mislila. Sedaj so to zame zamujeni trenutki. 

Ko danes opazujem mamice kako se brezskrbno potepajo z vozičkom, klepetajo s prijateljicami, pijejo dobro kavo in sproščeno uživajo v novi vlogi mamice, se zavem koliko sem zamudila. Koliko sem se po nepotrebnem obremenjevala. Kako sem čepela doma, medtem ko bi lahko prerešetala pol Slovenije.

Kaj bi spremenila?

Vsekakor, ko pomislim za nazaj, so tej zamujeni trenutki nekaj kar si ne bom mogla nikoli povrniti. Zato pa sedaj toliko bolj cenim danes, trenutke z otrokom, trenutke ki so mi dani, da jih uživam.

Če bi se lahko vrnila 2 leti nazaj, sigurno ne bi razmišljala koliko denarja bom porabila za gorivo, koliko časa je potrebnega za odhod nekam, koliko stopinj je zunaj, …Koliko, kaj, zakaj . te besede bi preprosto prepovedala. 

Usedla bi se v avtomobil, obrnila ključ in se odpeljala kamor bi me bila volja. 

 

(Najin zvesti spremljevalec, od prihoda domov, do danes.)

 

Ni tako črno kot je videti

Da ne boste mislili, da to pomeni, da sva se imeli slabo.. Daleč od tega. Imeli sva se ravno tako lepo. Sprehodi po naravi s psom, opazovanje živalic, uživanje v sončku na terasi, kopanje v bazenčku, prvi koraki, prve besede, prvi nasmeški… Vse to in še več skupnih trenutkov, sva ustvarili skupaj.  

Zamujeni trenutki so za nama, sedaj ustvarjava spomine!

Vsem bodočim novopečenim mamicam in mamicam, ki boste to ponovno, bi rada sporočila, da se ne obremenjujete z nepotrebnimi stvarmi. Uživajte v času, ki je namenjen vam in vašemu otroku. Bodite takšne kot ste in iz tega 12 mesečnega obdobja potegnite najboljše kar se da. Preprosto uživajte.

Nekatere stvari se v življenju ne ponovijo in jih doživimo samo enkrat. Naj nam ne bo kasneje žal. Izkoristimo kar nam je dano.

 

Karin Bratuž

Sem Karin, mamica male punčke Mie, ki mi vsak dan naredi drugačen.
Sem strastna ljubiteljica knjig, hrane in lepih krajev. Blog Amika je moj rešitelj za moje misli in ideje, ki mi včasih prenapolnijo glavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja