Se spomnite svojih otroških rojstnih dni? Jaz velikokrat!
Moja praznovanja so bila vedno skromna, ampak krasna. Starša sta mi vsako leto dovolila, da domov povabim svoje prijatelje in sošolce. Največkrat so mi pripravili manjše presenečenje. Na koncu dne, pa je mizo krasila torta, po mojem okusu. Največkrat v obliki živalice. ?
Skozi leta so se načini praznovanja nekoliko spremenili. Osebno poznam zelo malo ljudi, ki svojim otrokom zabavo priredijo doma. Večina se nas znajde tako, da najamemo igralnico, telovadnico oziroma prostor, namenjen igranju in gibanju otrok. Rojstni dnevi so največkrat oblikovani tako, da so vodeni s strani animatorjev. Tak način praznovanja se mi zdi veliko boljši, kot razgrajanje doma. Tukaj imam v mislih predvsem domačo prostorsko stisko, previsoko glasnost, nered in druge omejitve.
V trenutnem času, času karantene, je seveda organizacija rojstnih dni omejena na domače okolje. Najbolj boleče pa je to, da so druženja prepovedana. Torej govorimo o praznovanju, brez prijateljev.
Dober teden nazaj, smo ravno to doživeli mi, oziroma naša Nika. Pihnila je svojo peto svečko. Priprave na njen dan so bile zahtevne…zahtevne iz vidika stotih razlag, zakaj ne sme nikjer praznovati ter zakaj ne sme povabiti nobene prijateljice. Vprašanj iz njene strani je bilo ogromno. Vmes smo prišli že tako daleč, da je mislila, da si praznovanja ne zasluži, da ni bila dovolj pridna. Meni se je trgalo srce. Bolj, ko sem ji opisovala in razlagala nastalo situacijo, več vprašanj je imela.
Tisti večer sem se pogovorila sama s sabo in se toliko utrdila, da se mi je Nika nehala smiliti. Sprejela sem nastalo situacijo in se naslednje jutro spet usedla z njo. Šli sva lepo od začetka. Od tega, kaj je virus, kaj je bolezen, kako se prenaša. Pokazala sem ji kako hitro se širi, če nismo pozorni en na drugega. Počasi sva uspele najti odgovore na vsa njena vprašanja. Vsaj upam. ?
Dan pred praznovanjem sva z Blažem naredila okviren plan, kaj bomo počeli, kakšno bo kosilo, kaj naredimo z darilom itd.
Zjutraj obrnem nekaj telefonov in s cmokom v grlu ugotovim, da je večina trgovin zaprtih. Obnemela sem in potihem rekla, “NEEE, še brez darila bo ostala!”. Nimamo darila, nimamo torte, peciva ne znamo peči, povabiti ne smemo nobenega! Ojoj…Nika tega ne sme doživeti. Priznam, da sem kot mamica, na trenutke, preveč občutljiva, ampak enostavno tega nisem mogla sprejeti.
Kot strela z jasnega najdem trgovino, ki je bila tik pred zaprtjem. Na policah zagledam točno to igračo, ki si jo je želela. Plesala sem od veselja. Občutek in energija v trgovini sta bila sicer blazno turobna in negativna, ampak jaz sem plesala.
Problem s torto sva tudi rešila. Noben od naju namreč ne zna peči raznih biskvitov. Poleg tega smo pa pozorni, da v tem času, ne hodimo veliko v trgovino. Spekla sva goro palačink in jih zložila eno na drugo. Vmes sva seveda namazala eno tono nutelle. Na koncu sva vse prelila s smetano ter okrasila z jagodami, ki so nam ostale v hladilniku. Zaupati vam morem, da še nikoli ni jedla s takim užitkom.?
Čez dan smo napihnili balone, naredili temo in prižgali disco luči. Dnevno sobo smo spremenili v pravi disco klub. Blaž je zvočnik povezal s televizijo in začela se je prava žurka. Plesali in peli smo kot nori. ? Po več urnem lovljenju, igranju, skakanju in smehu je slavljenka počasi omagala. Nasmejana do ušes!
S pravim pristopom in iskrenim pogovorom, je vse rešljivo. Včasih je treba stvari obrniti na glavo, se jih morda lotiti na drugačen način, ampak izdelek je na koncu enak, morda celo boljši.
V tej situaciji sem znova dobila potrditev, da otroci razumejo in dojamejo popolnoma vse. Včasih bi jim določene stvari prikrili, jih obvarovali. Ampak zakaj? So del našega življenja. Naša naloga je, da jih pripravimo na vse. Na krasne in boleče trenutke. Na vesele in žalostne dogodke. Na sprejemanje kompromisov, ko je to potrebno. Pomembno je le, da pri razlagah uporabljamo njim razumljive besede ter, da ima vsak zakaj tudi svoj zato.

Mojca Pušpan Babič
VESELJAKINJA po naravi, PLESALKA po srcu, KLEPETULJA v družbi, GOSPODINJA doma, LJUBEZNIVKA pri možu, NIKOLI NA MIRU, vedno in povsod MAMI…