1. Zakaj pišem blog
Blog pišem, da se znebim misli iz svoje glave. Včasih imam v sebi toliko idej in misli, da na njih preprosto pozabim ali pa ne vem več kaj in kako sem želela.

Z vami želim deliti moje (ne)popolno življenje z otrokom in tudi vse drugo kar se dogaja v mojem življenju.
To pa zato, da vidite, da smo si ljudje tako podobni in hkrati tako različni. Sto različnih pogledov na svet a
vseeno, se vedno nekdo najde v napisanem. Vsi z različnimi in spet s tako podobnimi težavami.
Z blogom želim pokazati, da smo ljudje na koncu koncev, vsi eno.
2. Moja najljubša tema za pisanje
Najlepše mi je pisati o nečem kar mi je blizu. To je npr. družinsko življenje, ustvarjanje in še kaj bi se našlo.
Je pa res, da pišem največkrat o tistem kar mi v tistem trenutku hodi po glavi.
3.Kot mama sem
Včasih sitna, včasih tečna. Sem pa vedno ljubeča, razumevajoča, polna ljubezni in razigranosti.
Ne kompliciram in otroku pustim, da se razvija v stiku z naravo in da ga sama življenska pot vodi naprej.
4. Po poklicu sem/ moja služba je
Po poklicu sem ekonomski tehnik in pomočnik vzgojitelja. Ja, dve popolnoma različni smeri. A oba poklica me prikazujeta takšno kot sem.
Trenutno sem brezposelna, saj je moj odhod na porodniško pomenil konec službe. Sem pa v polnem iskanju nečesa novega.
5.Moj življenski moto
Znucana fraza, a tako resnična: Živi in pusti živeti