Nekoč davno tega (preden sem postal očka) sem starše, ki se na igriščih igrajo z otroki, delil na dva dela:
1. Na norce, ki jih pretirano skrbi za svoje otroke,
in
2. Normalne starše, ki otrokom pustijo, da se igrajo v miru.

Danes sem nori očka dveletnice: po igriščih furam helikopter, (ostale) starše delim na:
1. Normalne, ljubeče, rahlo previdne starše
ter
2. Norce, ki jim je očitno vseeno za svoj podmladek,
in se trudim, da ob tem ne bi bil videti kot totalen psiho.

Morda malce pretiravam, a dejstvo je, da sem včasih precej drugače gledal na situacijo in da sem precej zaščitniški do svoje male princeske Julije.

Mogoče bi bilo drugače, če bi imel sina. Ne vem, a rahlo dvomim. Najbrž bi mojo vlogo preveč zaščitniškega starša pač v celoti prevzela Manca (čeprav se že danes pri tem kar dobro znajde). Očke ponavadi bolj skrbi za princeske, mamice pa običajno bdijo nad malimi princi. Pri 194 centimetrih sem za slabih 30 centimetrov višji od svoje mamice, pa ta v kakšni situaciji še dandanes odreagira tako, kot da sem še vedno majhen skravžljan fantek, ki kaka v pleničke in pada z vseh možnih igral.

Ampak, kot rečeno, niso samo mamice tiste, ki jih “pretirano skrbi”, tudi očki znamo biti tapravi helikopterčki. Še najbolj robati ateji in najbolj skulirani fotri smo včasih lahko preveč zaščitniški do naših malih kebrčkov.

Zakaj smo taki, kaj nas žene v pretirano skrb za naše malčke/mladostnike/otroke nasploh?

Živimo v svetu, polnem nevarnosti! Tobogani, gugalnice, strme stopnice ter kasneje tehnologija vseh vrst, nočno življenje, pritiski okolice itd. Argumenti, da smo nekdaj vse to preživeli brez pretiranega nadzora naših staršev, ne držijo vode, ker smo živeli v preprostejših časih, kjer ni bilo interneta, mobilnih telefonov in ostale tehnologije, ki je neskončen vir nevarnosti. Te stvari pred nekaj leti sploh še niso obstajale, tudi družba nam je kot mladostnikom precej bolj prizanašala.

Ampak pustimo to za drugič – zaenkrat na mojo malo miško prežijo zgolj bacili, klopi ter ostali žužki, nore mamice za volani avtomobilov na vrtčevskem parkirišču in čudna, nepremišljeno zgrajena igrala, na katerih preživljamo popoldneve. Aja, pa sonce!

Očka aka. Bojni helikopter 1231 skrbi za varnost svoje princeske s sončno kremo Cien, ki jo dobiš v Lidlu in je prejela najboljše ocene ZPS. Ker: za princeske samo najboljše.

Zaenkrat je moj kebrček zgolj eden izmed malčkov, ki živijo večinoma brezskrbno življenje, kjer se vse vrti okrog igre, hrane (in priboljškov) ter učenja novih stvari. Sem očka, ki ima še vse “pod nadzorom” in če dobro pomislim, sem ta trenutek še daleč od “pravega zaskrbljenega starša”.

Prave skrbi šele pridejo: odraščanje, puberteta … Prišel bo čas, ko bom postal pravi helikopterski starš. Morda bodo pa droni že toliko napredovali, da bom lahko vedno in povsod sledil svoji “mali princeski”? Ko bo šla prvič (sama) v šolo, na prvi zmenek ali ko bo šla prvič (sama) na morje?
Joj, morda je bolje, da o tem sploh (ŠE!) ne razmišljam!

Ostanimo pri očkih in mamicah, ki budno spremljajo vsak korak svojih malčkov. KU-KU, evo me! To sem jaz, helikopterski starš! Baje …

Si tudi ti eden izmed tistih staršev, ki na igrišču (pretirano) “pazijo” na svoje (in morda celo še na vse druge) otroke? Pustiš otroku, da “raziskuje” in “spoznava svoje omejitve” ali pač nadzoruješ njegovo igro in ga tako (ne)hote omejuješ pri odkrivanju in učenju novih stvari? Priznam, da sem jaz zaenkrat še (malo) manj zmešana polovica starševskega dueta, ki bdi nad Julijo. Pustim jo, da pleza … in pade. Pustim ji, da teče … in pade. Pustim ji, da … je razigrana, igriva, pustolovska in potolčena po kolenih. Seveda jo preusmerjam od največjih nevarnosti, a to zaenkrat počnem na tak način, da ona sploh ne opazi.

Zaenkrat … Zdaj pa pičim, ker tamala ravno pleza na tobogan…in to z napačne strani!!!

 

Zapis je nastal v sodelovanju z: 

 

Foto: Mateja Tamše 

Andraž Andrejc

Kdor to bere | Spletna stran | + Prispevki

Smo rahlo odštekana blogerska družina, sestavljena iz zagrizene ljubiteljice slovnice, dežurne jokice in jebivetra. Komu pripada katera od naštetih vlog, pa si poglejte na www.kdortobere.eu.

Kategorije:Rastemo z Lidlom

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja