Polovica mojega Instagrama je na dopustu. Tričetrt teh interaktivnih srečnežev se potepa po Italiji. Na tem mestu bi jim svetoval, da pokukajo še kam drugam, ne le do naših sosedov. Druga polovica mojega IG-ja je doma. V družbi enega, dveh ali več otrok. Povsem razumem jih, že sam koncept dopusta je precej naporen. To so dnevi, ko so vrtci zaprti in so otroci še več doma. Takrat je že samo pot do hladilnika in nazaj svojstven podvig.

Dopustovanje brez in z otroki je nekaj povsem neprimerljivega. V prvem primeru si lahko privoščiš dobre večerje, sproščujoče sprehode in odkrivanje lokalnih znamenitosti. V drugem vse prilagajaš malim kričačem. Greš v lokal, kjer imajo sladoled, za drugo ti je vseeno. Na prvem štantu kupiš najbolj kičast spominek, ker si z njim kupiš tudi pet minut tišine. Prehranjuješ se povsem nepredvidljivo. Kakšna žemlja tu, napol izpraznjena kašica tam, na hitro zadremuckaš ob vsaki priložnosti in že razmišljaš o tem, kako boš šel nazaj na šiht, da si malo odpočiješ. 

Najbolj zabavni so mi tisti posamezniki, ki pred prvim otrokom vsem na glas razlagajo, da jih to ne bo nič spremenilo. Še vedno bodo isti, isto razmišljanje, isti hobiji, isti prijatelji. Otroci se bodo morali prilagoditi njim in ne obratno. Hehe. Kako prijetno naivni so nekateri. 

Dopust ni tukaj zato, da si med njim odpočijemo, ampak da ga preživimo. Odštevamo dneve, dokler bodo otroci dovolj stari, da bodo šli na počitnice k svojim starim staršem ali prijateljem. Mi imamo to »srečo« (beri s ciničnim pridihom), da Višnja pri svojih slabih štirih letih ne kaže nikakršne želje po tem, da bi zapustila domače gnezdo vsaj za nekaj dni. Po drugi stari pa Zarja pri svojih sedmih mesecih že sedaj namiguje na to, da se dobro počuti tudi v družbi drugih. Tako da ju bomo prvič verjetno oddali kar skupaj.

Človek sploh ne porajta, kako hitro se staramo, dokler ne vidimo te občutne razlike pri naših otrocih. Včeraj je bila še v plenicah, danes te že prehiti na teku na šestdeset metrov. Včeraj je bil gologlava, danes poligon za vse špangice in gumice tega sveta. Včeraj je bila samo na zizki, danes je že pojedla pol tvoje pice. Življenje se pač ne ustavi za nikogar. 

Čeprav polovica mojega IG-ja zdajle uživa v Toskani ali na dalmatinski obali, ne bi zamenjal najboljših pasta pesto makaronov ali brancinu na žaru za mrzle njoke, ki pa smo jih zaužili vsi skupaj. Tudi kozarec najboljšega rdečega vina je včasih slabši od sparjene cedevite. Gre samo za stvar percepcije. 

Tudi za pravi dopust bo še čas, ko bodo otroci malo večji. Do takrat pa je vsak dan posebna dogodivščina, saj nikoli ne vemo, kaj nas čaka na naslednjem koraku.

 

Jure Marolt

Spletna stran | + Prispevki

Družinica Marolt smo Jure in Tjaša, ki se nekaj trudita pisati na portalu Ljubki nesmisel, ter Višnja in Zarja, ki uživata v brezdelju in otroški razposajenosti. Verjamemo v skupno srečo, lenobno ustvarjalnost in neorganizirani kaos. In to se odraža tudi v naših zapisih

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja