Tako čudovit dan, ovit v prave spomladanske sončne žarke. Božanje (pre) velikega trebuščka ter stiskanje mojih dveh deklic, ki sta mi pokazali kako čudovit je svet, če opaziš in si zadovoljen z malenkostmi.

Trudim se opaziti te malenkosti, ki jih prinaša vsak nov dan, kljub temu, da jih še vedno veliko spregledam. Vem, da sem na dobri poti, že zato ker se trudim ☺.

Trudim se, da svoji punčki, čim več krat na dan objamem in njima povem da ju imam rada.

Trudim se, da se jima več krat nasmehnem, kot dan prej. pastedGraphic.png

Trudim se, da ne znorim ob stvari, ki vem da bo jutri že pozabljena, saj je (če prediham in malce pomislim) že danes nepomembna.

Trudim se, ker vem, da se bo moj trud nekoč izplačal.

Trudim se, ker vem, da sem še danes nekomu cel svet. In vem, da se tudi oni dve zelo trudita zame, na njun način.

Trudim se, saj vidim,da je moj trud vsaj en krat dnevno poplačan. Ko vidim tisti sijaj v očeh, ko vidim tisti nasmešek na ustih in ko dobim najbolj slinast objemček/poljubček in slišim tiste tri besede.

Rada te imam.

Ni potrebno nič drugo.

Pa vi, veste uživati v majhnih vsakodnevnih rečeh?
Verjamete, da je pomembno, da se trudite pa tudi če se vem v tem trenutku zdi, da vam nič ne gre od rok?

Za mami blogerke zapisala Tadeja-mami plus.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja