Voda za vsakogar

Pa je res? V okviru meja naše male in čudovite dežele deluje letošnji slogan svetovnega dneva voda, ki se vsako leto že od leta 1992 obeležuje 22. marca, precej samoumevno. Še vedno se nam dozdeva, da moramo pokukati v širni svet, da lahko verjamemo več kot dvema milijardama Zemljanov, ki nimajo pitne vode.

Potovanja v tuje dežele nam odprejo oči, da se zavemo, kakšen dragocen in neomejen naravni vir imamo doma. Ni treba iti na drugi konec sveta, da smo prisiljeni piti izključno ustekleničeno vodo in si z njo tudi umivati zobe, da omejeno splakujemo straniščno školjko in da ostanemo namiljeni pod prho. Za nekoga, ki ostaja v okviru naših meja, se zdi to le neverjetna zgodba.

Kakšna je kakovost pitne vode v Sloveniji?

Če je res, da je v Sloveniji voda na voljo v neomejenih količinah in da z njo le v izjemno sušnih obdobjih varčujemo, kakšna pa je njena kakovost? Glede tega so mnenja precej različna in tudi kakovost vode se po krajih razlikuje. Ne da bi vodo analizirala v laboratoriju, sem to opazila tudi sama. V življenju sem se petkrat selila. Prvih dvajset let sem preživela na gričku nad Vipavsko dolino, kjer je bilo življenje sanjsko, med drugim tudi zaradi izjemno čiste vode. Voda iz vaškega vodovoda ni nikoli dišala po kloru, bila je že na okus lahkotna in v gospodinjstvu resnično nikoli nismo potrebovali nobenega sredstva proti vodnemu kamnu. Že po selitvi v Ljubljano, med menjavanjem nekaj stanovanj med študijem in na koncu ob selitvi s svojo novo družinico v okolico Ljubljane sem ugotovila veliko razliko v kakovosti vode.

Voda včasih zelo diši po kloru, steklo na kabini za prhanje je že po enem prhanju umazano od vodnega kamna, grelnik za vodo in lonček, v katerem običajno zavrem vodo za čaj, postaneta popolnoma bela in mrežice na pipah so pogosto zamašene, da voda škropi vsepovsod. Ker mi ni vseeno, kakšno vodo pijemo, in ker ne želimo kupovati vode v plastenkah in s tem ustvarjati nepotrebnih odpadkov, sem vedno iskala alternative, da svoji družini ponudim vodo brez klora, bakterij, parazitov, težkih kovin, vodnega kamna in vseh drugih za zdravje škodljivih primesi. Med številnimi neuspelimi poizkusi vse od filtrirnih vrčev, dragega hišnega filtrirnega sistema, ki zahteva redno menjavo in vzdrževanje, do občasnega obiska izvirov vode v naši okolici sem že skoraj obupala in se sprijaznila, da bosta moja otroka pila vodo iz pipe, in pri tem po tihem upala, da naša voda le ni tako zelo slaba.

Kinetični reaktor

V mesecu, ko je glavna pozornost namenjena vodi, sem po naključju naletela na dvojčka Jeremić, slovenska izumitelja, ki življenje posvečata vodi in sta dolga leta namenila razvoju pravega malega čudeža ‒ kinetičnega reaktorja. To je posebna mrežica, ki, ko je nameščena na pipo, očisti in pripravi vodo brez kemije in filtriranja. S kinetično tehnologijo se odvijajo močni fizikalni pojavi v visokem podtlačnem okolju, ki vodo očistijo brez absorpcije, filtracije ali uporabe kemijskih dezinfekcijskih sredstev.

Od majhnega delčka, ki sem ga sama preprosto pritrdila na pipo z nekaj zavoji, ki je hkrati revolucionarni dosežek slovenskega znanja v svetovnem merilu, imam le eno veliko pričakovanje: očiščeno in zdravo vodo za moja otroka.

 

Prav gotovo želja vsake mame na tem planetu.

Filter v tem mesecu je le 34eur z našo promocijsko kodo za 10eur popusta >> MAMI BLOGERKE, ki jo pripišete v opombe ob naročilu >>https://www.kinetic-reactor.com/sl/za-domaco-uporabo/kvalitetna-voda-s-pipe

 

Za Mami blogerke je kinetični reaktor testirala Petra Birsa, Njami mami

Kategorije:Priporočamo

En komentar

VODA ZA VSAKOGAR

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja