Spet neke novodobne mamice izumljajo neke novodobne izraze. No, daleč stran od tega. Naj pojasnim.

Hipersenzibilnost je povečana občutljivost na zunanje dražljaje iz okolice, npr. zvok, svetloba, vonjave, določeni materiali oblačil in podobno, ker pa te dražljaje občutimo močneje kot večina, jih tudi sprocesiramo težje. Hitro pride do preobremenitve, zato potrebujemo dovolj mirno in stabilno okolje, da ne pregorimo. Ne gre za motnjo ali bolezen, le za bolj dovzeten živčni sistem. Poleg fizične preobčutljivosti smo pa tudi bolj občutljivi za čustvena stanja, zelo hitro začutimo energijo nekoga drugega, ki nas lahko prevzame do te mere, da pozabimo na svojo in ponovno pride do preobremenitve.

Jaz sem preobčutljiva na vonjave, gnečo, dotik in osebni prostor, a za hipersenzibilnost nisem slišala dokler nisem dobila hipersenzibilnega otroka. Preteklo je kar nekaj časa, da sem odkrila najino stanje, a ko sem ga, je življenje postalo znosnejše. Njena občutljivost zajema zvok, svetlobo in prav tako osebni prostor. Kako to zgleda v praksi? Kot majhnega dojenčka jo je hitro iztirilo že, če je bilo preveč odraslih v njeni bližini. Kdorkoli se ji je preveč približal mu je hitro odvrnila z jokom. Tega joka je bilo ogromno. Redno sem dobivala komentarje tipa ‘saj se bo navadila’. Ne, ne bo se, tudi jaz se nisem, saj ni nič narobe z nama, le ne odgovarja nama, ko se nama nekdo preveč približa. Kar mi je še posebej zanimivo je to, da jo zmoti zvok močnega vetra. Ko smo se prvič po njenem rojstvu odpravili na kratek potep do obale, smo morali zelo hitro nazaj domov, saj je zajokala vsakič, ko ni bila v zavetrju.

Edina preventiva, da ne pride do preobremenitve, je izogibanje bolj stresnim situacijam, ko pa pride do teh, pa predelava dogodkov v mirnem, tihem in udobnem okolju in ogromno pogovora. Taki otroci namreč tudi čustva izražajo močneje, tako negativna kot pozitivna. Sposobni so neverjetne empatije in včasih jih že preprosta pravljica spravi do solz. Ti otroci bi včasih kar jokali in jokali in jokali. A ker sem tudi sama preobčutljiva, imam včasih zelo hitro njene občutljivosti čez glavo. Zelo pomembno je, da prepoznam mejo, kdaj gre njeno stanje že preko mojega in jo kar malo ustavim, da tudi sama ne pregorim. Vseeno je velika prednost ta, da sva obe hipersenzibilni, saj se hitreje začutiva in prepoznava potrebe ena druge, tako se lahko pravočasno umakneva iz stresne situacije in umiriva.

Čeprav je poseben zalogaj vzgajati takega otroka (moj sin namreč ni občutljivček in precej lažje shajam z njim), so prav tako poseben dar. Ogromno te naučijo in ti pokažejo povsem nove načine shajanja z življenjem in čustvi, ki si jih zakopal nekoč davno davno, ko ni bilo ‘dovoljeno’ biti občutljiv. Svojo občutljivost krasno izražajo v umetnosti in se velikokrat najdejo v glasbi in plesu, knjigi ali gledališču. Točno tam, kje najgloblja čustva najlepše najdejo pot na plano.

Za Mamiblogerke napisala Dijana Krička – Mama blog

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja