V drugem dnevu predstavitev tradicionalnih etnografskih likov so Ptuj obiskali orači, bab deda nosi in kurenti. Na Mestnem trgu so zbrani množici predstavili so svoje like in njihov pomen. Vsakodnevni prikazi avtohtonih pustnih mask predstavljajo zanimiv in fotogeničen vpogled v naše pustne tradicije, hkrati pa so nepozabno doživetje za otroke, ki slednje šele spoznavajo. Do 4. marca se bo ob spremstvu kurentov predstavilo še 8 tradicionalnih pustni likov.

Orači

Pustno oranje je priljubljena šega, v kateri sta skriti že pozabljeni obredni dejanji: oranje obrambnega magičnega kroga okrog vasi in svečano zaoranje prve brazde ob začetku poljskih del. Šega, ki jo povezujemo s plodnostno magijo, je znana povsod, kjer poznajo obdelovanje zemlje z oranjem. Orače pozna precejšen del Evrope in domala vsa Slovenija. Na ptujskem območju so najbolj znani orači v Markovcih, Lancovi vasi, Podlehniku, Leskovcu, Dornavi in Okiču v Halozah. Skupino praviloma sestavljajo trije pari konjičev, ki so vpreženi v okrašen lesen plug, za katerim stopa kurent. Pokač z dolgim bičem glasno poka, preganja zle duhove ter oznanja prihod skupine oračev. Spremlja jih šegavi pobirač z grabljami in košaro za darove, zlasti mastne dobrote, ki jih skupina prejme od vaških gospodinj. Orače v Lancovi vasi, Podlehniku, Okiču in nekatere druge spremlja tudi nekaj kurentov.

Pred prihodom skupine na kmečko dvorišče steče kurent do hiše in vpraša domače, ali dovolijo orati. Po gospodarjevi privolitvi pokač zapoka, orači pa na dvorišču zaorjejo nekaj simboličnih brazd ter posejejo seme za debelo repo in dobro letino na polju. Redke so hiše, kjer skupine ne bi sprejeli in obdarili. Pri takih se kurent povalja po tleh, kar pomeni nesrečo v prihajajočem letu.

Skupine so si podobne predvsem po številu in nalogah sodelujočih likov, razlikujejo pa se po zunanjem videzu. Markovški konjiči so pražnje oblečeni v črne hlače, belo srajco, temen telovnik, moder predpasnik in črne škornje. Na klobuku imajo pisano ruto, ki jim zakriva obraz. V Lancovi vasi nosijo konjiči škornje, črne hlače in belo srajco. Preko bokov in ramen si zavežejo v trikotnik zložene pisane rute. Najimenitnejši del oprave je visoka polkrožna kapa, okrašena z raznobarvnimi umetnimi rožami, zelenjem in s trakovi. Podobna pokrivala imajo tudi v Podlehniku in Leskovcu. Oboji nosijo škornje in črne hlače. Podlehničani oblečejo belo srajco s kravato, bel predpasnik ter rute prek ramen in okoli bokov. Leskovčani imajo bele srajce, modre predpasnike in temne telovnike z ruto preko ramen. V Okiču imajo visoke stožčaste kape, oblepljene z raznobarvnimi papirnatimi trakovi. Obuti so v škornje, preko črnih hlač jim sega daljša bela srajca s kravato, preko ramen pa rdeča ruta z belimi pikami.

Pokači so pri vseh skupina pražnje obleče, obuti v škornje in z okrašenim klobukom na glavi. Pobirač si nadene stara oblačila, lahko je našemljen v moškega ali žensko s poudarjenim oprsjem. V zadnjih letih sta se skupinam pridružila še gospodar in gospodinja, kar je posledica nastopov na mestnih pustnih prireditvah, kjer zaigrajo prihod na kmečko dvorišče, dialog z gospodinjo in gospodarjem ter obdaritev.

Baba deda nosi

Lik baba deda nosi ali ded babo nosi je znan v številnih evropskih državah, zelo priljubljen pa je tudi na Dravskem in Ptujskem polju, Halozah in Slovenskih goricah. Povezujejo ga z likom starca ali starke, ki v človeški podobi na zemlji predstavljajo duhove rajnih. Eden izmed njiju, baba ali ded, stopi v velik, iz šibja narejen koš brez dna, ki si ga oprta na ramena. Spredaj ima pritrjeno lutko iz blaga (on/ona). Nosilec je ponavadi odet v debelo jopico. Pri babi, katere obraz je namazan z barvicami ali sajami, je ponavadi poudarjeno veliko oprsje, moški imajo v rokah kopje, na glavi pa star klobuk.

Kurenti

Kurent predstavlja najbolj množičen etnografski pustni lik, ki vsako leto v času od svečnice do pepelnice opravlja obhode po vaseh in mestih. Za izvajanje samega obredja je potrebna oprava, ki se imenuje kurentija. Sestavljena je iz ovčjega kožuha, kurentove kape, petih zvoncev in ježevke. Po obliki kape poznamo pernatega in rogatega kurenta. Pri pernatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, puranjimi ali gosjimi peresi in raznobarvnimi papirnatimi trakovi in rožami, privezanimi na usnjene rogove.

Pri rogatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, na vrhu so vgrajeni pravi kravji rogovi. Pustni lik kurent je omejen na regijo Spodnje Podravje, ki zajema 19 občin. V skupini kurentov je tudi pustni lik hudič – kot simbol potencialnega zla, ki ga kurenti preganjajo.

O Kurentovanju

Tradicionalno ptujsko Kurentovanje je eden največjih evropskih in svetovnih etnografskih festivalov. Vsako leto znova združi več kot 100 karnevalskih dogodkov, 900 kurentov, več kot 5.000 likov in mask ter preko 100.000 radovednih, sprostitve in zabave željnih obiskovalcev. Ptuj, ki v letošnjem letu praznuje 1950 let od prve omembe v pisnih virih, je poznan tudi kot prizorišče najdaljše, največje in hkrati najbolj obiskane pustne povorke.

Prihodnji dogodki

Torek, 26. februar 2019, ob 17.00:
Prikazi tradicionalnih pustnih mask: Jürek in Rabolj, kurenti

Sreda, 27. februar 2019, ob 17.00:
Prikazi tradicionalnih pustnih mask: Ploharji, cigani in kurenti

Četrtek, 28. februar 2019, ob 17.00:
Prikazi tradicionalnih pustnih mask: Kopjaši, vile, piceki, medvedi in kurenti

Petek, 1. marec 2019, ob 18.00:
Nočni spektakel

Petek, 1. marec 2019, ob 19.30:
Dobrodelna dražba “Bejži čopič, kurent gre!”

Sobota, 2. marec 2019, ob 10.30:
Mestni pustni korzo

Nedelja, 3. marec 2019, ob 13.00:
Mednarodna karnevalska povorka

Celoten program 59. Kurentovanja

Fotografije: Stanko Kozel

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja