Verjetno je vsak moški kdaj pomislil na to, kakšen bi bil, če bi se rodil kot ženska … Bolj negovan? Ali bi mi lasje kar naenkrat dišali? Kam bi šle vse kocine? Ali bi se lahko brzdal ali bi se vseskozi prijemal za prsi? Kaj bi oblačil, s kom bi se družil, o čem bi se pogovarjal? Ali bi bil šport še aktualen? Ali sploh obstaja še kaj vsaj približno tako zanimivega?

Obratne situacije si ne znam tako živo predstavljati, da bi ženske razmišljale o tem, kakšne bi bile, če bi bile kosmatega spola. Če bi ženska nekega dne povsem nenapovedano postala moški, bi se ji verjetno v trenutku zmešalo. S čim si je zaslužila takšno nesramno kazen? Kaj lepega ji sploh še ostane v življenju? Pogled v ogledalu gotovo ne.

Te neštete razlike med spoloma me privlačijo. Kako smo si lahko tako prvinsko različni? Čeprav sem v svojih naivnih adolescenčnih letih verjel, da bom nekoč odlično razumel ženske, sem dovolj zgodaj to pregrešno misel povsem opustil. Pa imam tri babnice doma! Ne razumem jih, nikoli ne znam napovedati njihove naslednje reakcije, žensko razmišljanje je bolj zakomlicirano kot gimnazijska fizika, pa si se vpisal na to izobraževalno ustanovo seveda le zaradi deklet in zadovoljivega družboslovnega predznanja.

Še najbolj me zanima, če bi kot ženska toliko več govoril. Če bi besede kar letele iz mene, se odbijale od zidov in naključnih mimoidočih, le redko pristale pri tistih, ki so jim namenjene in ali bi se jih kdo dejansko zapomnil … A ni to večen problem dam? Da govorijo in govorijo, pa jih nihče na posluša? 

Kot Damjan Murko, sem tudi jaz srečen, ker sem moški. Vesel sem tudi, ker ne poznam druge alternative, da ni kakšnih nepotrebnih skomin. Sem, kar sem. Včasih kliše, drugič presenetim še samega sebe. Povsem kul je, da si zadovoljen s tem, kar si postal. Menda se ne boš celo življenje trudil biti nekdo, kar nikoli nisi bil.

In tako imamo na tem svetu moške in ženske. Pse in mačke, trote in čebele. Drage dame, preden vihate svoj ljubek nos nad moškim spolom, se morate zavedati, da bi bilo brez nas sila dolgočasno. Tako pa imate dežurne krivce, nerodne ljubimce in posrečene nepridiprave. Vse na svetu ima svojo vlogo in pomen, tako tudi povprečen moški. Tukaj je, da zagotavlja ravnovesje. V svetu polnem čudovitih žensk so manj razviti samci pogosto prepotrebna osvežitev.

In tukaj vidim tudi svojo vlogo starša. Čeprav imam doma dve mali dekleti, se z njima ukvarjam in igram na enak način, kot če bi bili fanta. Mogoče sem le malo bolj pazljiv. Ruvamo se, bockamo mamico in se glasno režimo. Res pa je, da se trudim biti svojima puncama tudi čim boljši zgled. Zato, da bosta tudi sami izbirčni, kot bosta iskali svojega prvega partnerja. Ne želim, da se zadovoljita, ampak da najdeta nekoga, ki se ju bo trudil razumeti in bo vedno na njuni strani. Tudi takrat, ko bosta povsem v zmoti. Kar se bo, bodimo realni, zgodilo kar pogosto.

Za Mami blogerke napisal Jure Marolt, Ljubki nesmisel

Jure Marolt

Spletna stran | + Prispevki

Družinica Marolt smo Jure in Tjaša, ki se nekaj trudita pisati na portalu Ljubki nesmisel, ter Višnja in Zarja, ki uživata v brezdelju in otroški razposajenosti. Verjamemo v skupno srečo, lenobno ustvarjalnost in neorganizirani kaos. In to se odraža tudi v naših zapisih

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja