O čem govorim? Vprašajte o tem katerokoli mamo poznate, saj ji bo takoj jasno, za kaj gre. Gre za nekaj, kar si sama nikoli nisem predstavljala, da sploh obstaja, se ponavlja dan za dnem in je tako zelo obremenjujoče. Večinoma gre za delo, ki si ga dva težko razdelita, ker gre za toliko majhnih malenkosti, o katerih mame neprestano vodimo račune v glavi, da bi koordinacija bila dejansko sama svoja naloga.
Gre za to, da mame neprestano, ves svoj čas ,v glavah vodimo račun o vseh stvareh, ki se tičejo otrok, vodenja gospodinjstva in nas samih.

Govorim o tem, da ves čas načrtujemo, kaj bomo skuhale ali pripravile za jesti, koliko časa nam bo to vzelo, kaj bomo za to potrebovale, ali moramo za to še v trgovino? Posebej usklajujemo posebne potrebe svojih otrok in zraven vračunamo še to, katero hrano imajo radi in katere ne marajo, ali so zadnje dni ješči ali ne in ali dovolj pijejo.
Ker to še ni dovolj, morajo biti otroci ves čas vsaj približno primerno oblečeni. To ne pomeni samo tega, da imamo za skoraj vsako priložnost, glede na potrebe naših otrok, v torbi, nahrbtniku ali avtu rezervna oblačila. To pomeni, da ves čas poznamo velikosti oblačil in obutve svojih otrok, da vemo, koliko garderobe, ki se vsak letni čas zamenja, imajo v omari in da so res prerasli superge, ki so jih nosili spomladi.

Seveda se tu vse skupaj ne konča. Ves čas skačemo po roditeljskih sestankih, si tam zapisujemo, kaj vse naši otroci še potrebujejo in si dajemo v opomnik, katera pravila moramo na novo uvesti, da bodo postali še bolj samostojni. In ker to še ni dovolj, bi bilo res super, če bi malo manj gledali risanke ter malo več brali ter se pogovarjali.
Potem nas preganja še misel na to, da nekatere mame uspejo ob vsem tem še vsa oblačila zlikati, imeti pomita okna na nekaj mesecev in ves čas čisto kopalnico. Jaz pa se lahko samo vprašam – kdaj?

Seznam teh majhnih, nevidnih opravil je verjetno malo drugačen za vsako izmed nas, pa vendar, se kar nekako nikoli ne konča. Mogoče je to to, da nikoli ne zmanjka WC-papirja, da je vedno rezervna zobna pasta pod umivalnikom in da nikoli ne zmanjka gela za tuširanje. Čeprav – mogoče ga pa včasih vseeno ga.
In poleg vsega tega, drage mamice, delamo še stvari, ki se opazijo. Delamo, se znajdemo v vsaki vlogi, ki nam v tistem trenutku zagre in živimo.

Ne glede na to, kateri dan v dnevu je, in čez kateri seznam opravil se prebijaš, draga mamica, vedi, da nisi sama. Na vseh koncih sveta, v vsakem trenutku, smo mame, ki preživljamo dan za dnem približno enako, kot ti. Vse imamo na svetu najrajši svoje otroke, kar pa še ne pomeni, da nismo en dan bolj, drugi manj, utrujene in se z vsemi štirimi borimo, da nekako ostanemo nad gladino vseh majhnih stvari, ki jih vsak dan počnemo. Če slučajno še kakšno kje vidiš, pa se ti zdi mogoče, da ima slab dan – nasmehni se ji. Mogoče niti ne bo opazila, ker je tako zelo utrujena. Ampak solidarnost med nami ostaja in zaenkrat bo to moralo biti dovolj.

Za Mami blogerke napisala Mateja Tamše, Mami na kvadrat in pol

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja