September je minil in jesen je brezkompromisno potrkala na vrata. Konec dopusta, konec počitnic, nove obveznosti, uvajanje v vrtec, novo šolsko leto, nove zadolžitve v službi, še in še bi lahko naštevala.
Tokrat je bilo zame vsega preprosto preveč. En opravek, drug opravek, poskrbi za otroke, skuhaj kosilo, operi perilo, pospravi še kaj, poleg vsega sem si, kot vsaka druga mama, dodala na glavo še preveč razmišljanja in ostalih skrbi, saj nas v kratkem čaka še selitev. Potem je pa samo počilo. Zbolela sem tako hudo, da nisem bila sposobna poskrbeti niti zase, kaj šele za koga drugega. Verjamem, da nisem bila edina.
Prvič odkar sem mama sem bolezen prebolela tako kot se spodobi. Družila sem se s toplo posteljo, medtem ko so drugi skrbeli zame. Otrokoma ni prav nič manjkalo, ostali opravki so pa prav tako počakali, da pridejo na vrsto.
Iz vsega skupaj sem potegnila zelo dobro lekcijo.
1. Ozdravila sem precej hitreje kot bi sicer.
2. Otroci ne bodo prikrajšani, če bo nekdo drug poskrbel za njih.
3. Vzela sem si čas zase, ko si ga sicer sploh ne bi.
Drage mame, ne bodite kot jaz in ne čakajte na to, da vas dobesedno zmanjka. Vzemite si čas, zadihajte, meditirajte, počnite nič, skratka poskrbite zase. Vse počaka, ko imamo zdravje imamo vse, a žal se tega zavemo šele, ko ga izgubimo. Otroci nas potrebujejo zdrave, če mi nismo OK, so tudi otroci težko OK.
Od zdaj naprej sem si na prepoln urnik dodala še eno zadolžitev, tisto najpomembnejšo. Enkrat na mesec si bom vzela odmor in dala vse obveznosti na pavzo ter sebe postavila na prvo mesto. Tako kot vsak večer priklopim telefon na polnilec, bom tokrat sebi polnila baterije.
Za Mami blogerke napisala Dijana Krička

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja