1. Zakaj pišem blog?
Moji prvi blog zapisi so nastali že v najstniških letih in so zame predstavljali nek nov način izražanja. Odkar pomnim, sem rada pisala – pesmi, zapise, eseje, karkoli, kjer sem lahko izrazila samo sebe … Blog je bil neke vrste “ventil”, ki mi je pomagal sprocesirati vse, kar se je dogajalo v moji notranjosti. Ko se je rodil najin najstarejši sin, Julijan, ki ga od rojstva naprej spremlja kup posebnih potreb, sem pisanje postavila na stranski tir. Z njegovim rojstvom se mi je odprl popolnoma nov svet, ki me je popolnoma potegnil vase. Ker se je v tistem času nabralo preprosto preveč neizrečenega, sem v času druge nosečnosti začela pisati nov blog pod novim imenom in s popolnoma drugačnimi temami: leta 2012 se je rodil blog Prav posebna mama. Je moje zatočišče in terapija, na njem pa se skupaj s tipkovnico spopadam z različnimi temami: od receptov, “naredi sam” projektov do življenja v družini s posebnim otrokom in tem, o katerih ne želimo govoriti.

2. Moja najljubša tema za pisanje:
Moji zapisi morda niso objavljeni tako pogosto, kot bi želela, vendar je to večinoma zaradi tega, ker najraje pišem o stvareh, ki mi nekaj pomenijo – pa naj bodo to stvari, ki mi lepšajo življenje, ali pa tiste, ki jih želim spremeniti, da bo življenje lepše.

3. Kot mama sem…
Čeprav moje ime bloga nakazuje, da sem nekaj posebnega, pravzaprav nisem. Sem čisto preprosto mama, ki se uči, ki pada in se spet in spet pobira. Sem daleč od popolne mame, ob vzgoji otrok vzgajam tudi samo sebe in moje kuharske sposobnosti so precej omejene. Pridevnik “posebna” je v naslovu bloga predvsem zaradi našega posebnega fanta.

4. Po poklicu sem…
Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana slovenistka in komparativistka. Po poklicu sem mama. Da pa se dnevi ne vrtijo le okoli štedilnika in sesalca, tu in tam v roke vzamem tudi fotoaparat.

5. Moj moto je:
Bodi sam sprememba, ki si je želiš v svetu.