Pridejo dnevi, ko otroci zbolijo.

Ko seštevaš ure spanca, pa ne prideš dlje od prstov ene roke. Ko se zjutraj že zbudiš neskončno utrujena, pa veš, da je pred tabo še en dan, ko boš dala vse za to, da bo končno v redu nekdo drug, ne ti.

Ko pereš pobruhane rjuhe, že tretjo rundo, pa ti nihče ne more zagotoviti, da je to zadnja. Ko ne glede na to, kaj skuhaš, to ostane nedotaknjeno na krožniku. Ko te neskočno skrbi, ali ti bo do večera uspelo v otroka spraviti vsaj toliko tekočine, da ga ne bo treba peljati h dežurnemu zdravniku.

Ko imaš dela toliko, da se ne vidiš ven, pa moraš vse odriniti na stran. Ko iščeš minute, da mogoče postoriš najnujnejše, vse ostalo pa pač – mora enostavno počakati na boljše čase, ne glede na to, kako grdo te bodo gledali v službi.

Ko si doma ti, mama, je otroku čisto vseeno za vse ostale. Hoče se crkljat pri tebi in pika. In ti najbolje veš, kaj potrebuje in si njegova najboljša tolažba.

Pride dan, ko imaš občutek, da se moraš raztrgat med svoje otroke in nujne obveznosti, ki jih imaš. Ne veš, kdaj boš spet imela čas, da se sestaviš, enostavno pač si in nekako funkcioniraš.

In tako se znajdeš, neskončno utrujena, s končno spečim in obnemoglim otrokom na ali ob sebi. In ko ga gledaš, veš, da bi zanj naredila vse, čeprav ti je neskončno težko in se ti zdi, da si povsem na koncu z močmi.

Tako se obračajo dnevi … Eden za drugim, počasi, a ko pogledaš nazaj, tako hitro, da ti ni čisto jasno, kam so odhiteli. In slej ko prej se bo zgodilo, da nas ne bodo več potrebovali, vsaj ne v takšni meri, kot sedaj. In mama, spet boš imela čas, da bolj poskrbiš zase, da se dobro naspiš. Do tedaj pa … Drži se! Mami blogerke smo s tabo!

Za Mami blogerke napisala Mateja Tamše, Mami na kvadrat in pol

Kategorije:MAMINI ZAPISI

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja