»Olimpija ena, Jesenice nula!« je bučno vzklikala množica navijačev, katere del sem bila mnoga leta tudi jaz. Lepi časi so bili. Spominjam se jih s sladkim nasmehom in še danes se v mislih rada vrnem v tisti čas. Čas zlate hokejske dobe, čas Hale Tivoli, zapolnjene do zadnjega kotička. Čas, ko sem tako rada zahajala v skrajni del Tivolija, kjer se razprostira ledena dvorana.

Po toliko letih se danes ponovno vračam. Z rojstvom Maja sem ta konec Ljubljane ponovno začela redno obiskovati. Resda da ne nujno iz istih razlogov, pa vseeno z veliko mero navdušenja.

Park Tivoli. Kotiček mesta za sprostitev, rekreacijo in zabavo. Predel Ljubljane, kamor sva z Majem hodila, odkar pomnim. Kilometrski sprehodi med drevesi, Maj v vozičku, jaz z družbo prijateljic “vozičkaric”, so zame nepozabni. Kasneje, ko je pri Maju naziv dojenčka zamenjal malček, so postala atraktivna predvsem otroška igrišča. Zgornje, v bližini Čolnarne, je bilo za nas najbolj priljubljeno, saj ponuja nešteto igral, ki “rastejo” skupaj z otrokom, in je tako Maju, po vseh teh letih, še vedno ljubo.

Danes se zelo radi odpravimo tudi na kolesarski poligon ob Celovški cesti, v bližini lokala Lepa žoga, ki je namenjen igri in treningu spretnostnih veščin za kolo, skiro, rolko, rolerje, kotalke in poganjalčke. Poleg navdušencev grbin ima park s klopicami ob progi lepo poskrbljeno tudi za spremljevalce in/ali opazovalce.

In če se vrnem nazaj na prvi odstavek, v čas, ko sem kot navijačica hodila v Halo Tivoli, in stiskala pesti za svojega dragega, se danes zgodba ponavlja. Ponovno sem tu, in to večkrat tedensko. Le da je Egona zamenjal Maj. In da moja vloga tokrat ni samo na tribuni, kjer skupaj s Trino navijava za njenega bratca, temveč tudi v garderobi, kjer poskrbim, da je na Maju vsa potrebna oprema in obleka, ter doma, kjer me vsak teden čaka pranje in sušenje vseh petdesetih kosov, ki se skrivajo v hokejski torbi. Včasih hokejska žena, danes hokejska mama, ha ha ha!

Kar mi je pri Majevih treningih všeč, je tudi to, da potekajo na tako lepem koncu mesta, ki je obdan z zelenjem. Medtem ko on trenira na ledu, midve s Trino lahko “skočiva” na sprehod ali greva na kavo v bližnji lokal z mini golfom, v toplih dneh pa preprosto uživava na travi in se igrava. Najlepše je, ko se nam pridruži tudi Egon.

Tivoli. Kotiček mesta, ki pri nas nosi posebno mesto. Maj je svoje sanje začel uresničevati prav tu. Se tudi tebi zdi, da je nekaj čarobnega v njem?

Za Mamiblogerke napisala Fulkulmami

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja